Foto klub e-Fotografija: Brezje, 18.april - Fotografirali smo mariansko procesijo

Na Brezje gorenjske nas vodi srce .... poje romarska pesem številnih romarjev, ki vsako leto obiščejo baziliko Marija pomagaj! Kaže, da tudi člani kluba e-fotografija postajamo neke vrste romarji v tisti konec. Počasi namreč nabiramo cerkvice za fotografsko razstavo, ki bo junija v cerkvenem vrtu, zato smo jo h baziliki ubrali tudi na prvo soboto po veliki noči, saj je bila za zvečer napovedana prva od marianskih procesij z lučkami.
Vreme je bilo precej nezanesljivo, ves dan so se izmenjavali temni oblaki, sem ter tja se je ulila tudi kakšna ploha. Le kako bo zvečer? O procesiji nismo vedeli ničesar, bo ta le v ladji bazilike, se bodo verniki podali na ploščad, kje se bo vila svetleča kača luči, smo se spraševali. Pri cerkvi smo se zbrali tik pred sončnim zahodom, saj smo upali na kakšen lep posnetek še v soju zadnjih žarkov. Ne zaman, saj se je pročelje bazilike, ki ga krasijo čudoviti mozaiki, s pozlačenimi obrobami rozet za slovo dnevu še zadnjič zamolko zableščalo! Zares čudovit pogled!
Nato je posloplje počasi tonilo v temo in prižgale so se luči. Čakali smo. Postajalo je mraz in vlaga nam je silila v kosti. Ohišje fotoaparatov se je povsem zmočilo, nekaterim so se zarosili tudi objektivi. Vsak od nas je zasedel svoj položaj na zidovih, ki obkrožajo atrij, da bi posneli kar najbolj izviren utrinek procesije.
Ko so se na zdaj že jasnem nebu prižgale vse luči, so se končno odprla vrata cerkve in procesija se je pričela; spredaj ministrantje, nato patri in za njimi verniki, v rokah pa so nosili visoko dvignjene lučke. Sveče, kot smo kasneje izvedeli, so narejene iz čistega čebeljega voska, okoli pa papirnat lampionček z besedili pesmi, ki opevajo Marijo. Vneto smo se lotili posla in lovili posnetke. Ker smo se dogovorili, da ne bomo uporabljali bliskavic, smo bili na slabšem tisti, ki nam v takih razmerah – tema in subjekti v gibanju – ne dajo najboljših rezultatov. Je pa bil pogled na cerkev in procesijo z lučkami, ki se je vila skozi vrata, čez atrij in čez travnik do križa zares skrivnostno lep.
Domov smo odnesli še eno foto izkušnjo in vsak svojo Brezijansko lučko!