torek, 20. maj 2008

Klubski Piknik

Sobota, 17.5. Zg. Besnica. Piknikovanje je stara slovenska tradicija; piknik odredi šef v podjetju takrat, ko mora podrejenim sporočiti neprijetna dejstva na čim bolj prijazen način ali pa takrat, ko želi pripraviti podrejene do tega, da sprejmejo naloge, projekte, ki bi se jim v normalnem delovnem okolju sicer izognili, pogosti so tudi spoznavni pikniki, kjer vsak sliši nešteto novih imen, od katerih si zapomni dva, tisti z najboljšim spominom celo tri. So pa tudi pikniki kar tako, na katerih se ga lahko ljudje nalokajo, vmes, da se jih ne prime prehitro, udarijo kakšen fuzbal ali balinčke, zapojejo kakšno otožno narodno in se pod noč veselo razzidejo.


Ne, naš piknik ne sodi med te klasične, predvsem smo se imeli zelo dobro, zahvaljujoč odličnim mojstrom peke, obilju domačih slaščic in dobrot, predvsem pa dobri družbi! Složno se je vse začelo že z nakupom živeža pri Najboljšem sosedu in nato hajd na lokacijo. Na jasi sredi gozda nas je pričakala koča, ki si jo je Maja za ta prigrebla od gozdarjev. Nato se je vse začelo odvijati z veliko naglico; kot bi mignil je Boštjan pripravil oglje do žerjavice, Aleš pa je segreval plato nad plinom in kmalu je bilo slišati svrčanje čevapov, klobasic, mehiških polpet, urne roke članic pa so sekljale paradižnike, papriko, kumare. Dolga lesena miza pred kočo je bila kmalu prekrita z jedačo in pijačo, posedli smo po klopeh okoli nje in se pričeli mastiti, da nas je bilo pravo veselje pogledati. Z žara so prihajale nove in nove dobrote, še za vegeBarbi se je nekaj našlo, vse pa smo pridno zalivali z rogatim in njemu sorodnim. Okoli se je gnetla tudi kopica otročajev in že bomo morali razmišljati o tem, kako bo treba ustanoviti Klubski podmladek .. Pa tudi sicer smo veliko razmišljali, vmes, ko smo si naše že prepolne želodčke polnili še z dobrotami iz domačih kuhinj Taše, Barbi, Sande, Maje. Razmišljali smo o domačih živalih; na primer ali je tale žabica v potoku poleg koče domača žival, saj stanuje praktično tukaj, pa tudi zbežala ni, medtem ko sem vanjo bliskala, torej je udomačena. Ali torej sodi v našo zbirko za Razastave ali ne?
Večkrat smo se spomnili tudi na Miho in Katarino, kar nekako do konca upali, da bosta le prišla, pa nista, tako smo jima od daleč želeli vso srečo!



avtor: Helena Lovinčič


avtor: Helena Lovinčič


avtor: Davor Lovinčič


avtor: Helena Lovinčič


avtor: Davor Lovinčič


Zvedeli smo tudi veliko novega (kot vedno, kadar se Klubovci družimo), da je že dobr teden na forumu objavljena tokratna tekma in da se čas zanjo praktično izteka. Še dobro, da smo imeli piknik! Ko smo še zadnjič odložili vilice, ko res ni šel več noben kolaček v usta, pa nam je na krožnike še en posladek serviral predsednik Marko. Prišlo je na dan, s kakšnimi mislimi se je, medtem ko smi mi kuhali in balinali, ubadal celo popoldne – iskal je prostovoljce za junijsko predavanje v KOŽ! Vsi po vrsti so ponujali svoje zamisli, klubovcem so se svetile oči v željnem pričakovanju, da bodo izbrani, vendar pa je ta sreča doletela le štiri popotnike po Romuniji. Veselimo se njihovih zgodb, še posebej pa fotk! Piknik nam je res dobro del!



avtor: Davor Lovinčič


avtor: Helena Lovinčič


avtor: Davor Lovinčič

Avtor : Helena Lovinčič

Ni komentarjev: