Lipicanci

Konji so miroljubni, lahko se jim približaš, ne rini med kobilo in žrebička, zvedavi so, bodi umerjen in ne regiraj eksplozivno. To so bili napotki rejca konj iz vasi. Med vožnjo proti Lipici sva z Mirkom razmišljala na kaj vse bova morala biti pozorna, da bodo fotke dobre. Prilik za ponavljanje ne bo veliko.

Po predhodni prijavi in prižgani zeleni luči za nekomercialno fotografiranje sva se javila v recepciji.
Prijazen sprejem vključuje tudi seznanitev z možmi, ki skrbijo za konje. Najina želja, ujeti konje v teku in to večkrat se nama uresničuje. Uspelo nama je . Konje so iz posameznih hlevov spuščali s časovnim zamikom, tako da sva fotkala na različnih krajih. Skrbnik konj naju popelje še po hlevu, spotoma razlaga razvoj lipicancev in naju prepusti prostemu sprehajanju po pašnikih.
Čudovit dan, poln pozitivne energije (sva jo kradla konjem), zdravilni učinek bližine konj, sproščenost, skratka, čudovit dan.
Bila sva prvič, a ne zadnjič.
Ugotovitev: največ dva človečka lahko motita njihov mir.Ne samo zaradi varnosti in nepojavljanja v kadru, iz same spoštljivosti se ne spodobi , da v njihov prostor ne vdirata več kot dva fotkarja.
In še to: konji so klepetulje in zvedavci, žrebci sploh. Pa še grickajo radi, tudi po roki.



Avtor:Drago Videmšek


Avtor: Mirko Slak


Avtor:Drago Videmšek


Avtor: Mirko Slak


Avtor: Drago Videmšek


Avtor: Mirko Slak

Avtor : Drago Videmšek