Poudaril je, da se shranjenih fotk po petih letih vse težje spomnimo, ne vemo več, kje imamo kaj in iskanje posnetkov postane zelo mukotrpno. Za hitro iskanje zato priporoča tudi vnos ključnih besed, lahko si pomagamo z zvezdicami ali barvami, da fotke ločimo po kakovosti. Pri pisanju ključnih besed zmeraj uporabljamo male črke, brez šumnikov. Tudi pike, vejice in ostalih znakov s tipkovnice ne uporabljamo, razen za povezave podčrtaj. Vedeti moramo, da fotografija, ki jo pošljemo na WEB, izgubi vse zapisane podatke.
Danes še ne poznamo trajnosti raznih vrst elektronskega zapisa, vendar lahko z gotovostjo rečemo, da klasičen način shranjevanja fotografij na papir te ohrani vsaj 100 let. Na voljo so različne tiskarske tehnike in spet se srečujemo z različnimi zapisi, RGB, SRGB in Adobe RGB. Razlike so v tonskih korekturah in dobil sem občutek, da za nas navadne smrtnike to ni pomembno. Slišali pa smo, da je dober monitor, ki mora biti pravilno umerjen – umerjen tudi s tiskalnikom, zakon, saj je od tega odvisna kakovost tiska. Kot nov medij pa se vse bolj prebija foto knjiga, ki je prikladna tudi za shranjevanje domačih fotografij. Še zadnji Matjažev nasvet:
Vedno je treba shraniti original.
Avtor: Davor Lovinčič
Avtor: Davor Radič
Avtor: Davor Lovinčič
Avtor: Davor Lovinčič
Avtor : Davor Lovinčič
Ni komentarjev:
Objavite komentar