(avtor: Lenart Zore)
S prvim pomladnim dnem se zbudijo barve narave, ki so jih občudovali že naši predniki. Barve so nas vedno privlačile in očarale, v njih se poskušamo najti, s tem pa hkrati postanejo del nas. Naši predniki so svoja telesa poslikali z barvami, da so postali del narave, del tistega zunanjega okolja v katerem so se iskali, uveljavljali in skušali najti. Fotografija nam danes omogoča, da ohranimo trenutek teh barv. Barve telesa so še vedno način izražanja, pa ne zato, da bi se skrili v naravi ampak, da s tem razširimo sebe, ko postanemo del narave. Z nočjo barve izginejo. Tudi mi se rodimo v svetlobo v svet barv in zato na nek način v temi izginemo, pa ne da bi izginili za vedno ampak samo barve ugasnejo. Čeprav ni več barv, tistega zunanjega, še vedno obstajamo kot del celote, čeprav nismo več vidni navzven.
Pevski zbor Prepelice ob otvoritvi (avtor: Davor Lovinčič)
Razstave pred otvoritvijo (avtor: Davor Lovinčič)
Razgovor Mirka z Nejcom, predstavnikom Nikon Slovnija (avtor: Davor Lovinčič)
avtor: Davor Lovinčič
Prikaz body paintinga na razstavi (avtor: Lenart Zore)
.. še nekaj članov kluba e-Fotografija (avtor: Davor Lovinčič)
Barve so pravzaprav iz strokovnega pogleda elektromagnetno valovanje, preko naših oči pa nam možgani sprocesirajo nam vidne barve. Vsak posameznik doživlja barve drugače, nekomu so bolj všeč tople, drugemu hladne barve. Pred desetimi, še posebej pa dvajsetimi, tridesetimi leti nazaj, ko je bila slovenska fotografija precej visoko, smo večinoma videvali razstave s črno-belo fotografijo. Danes, predvsem s prihodom digitalne tehnike, smo ugotovili, da nam tudi barve lahko veliko povedo, barvne fotografije tudi lažje razumemo. Vsi trije avtorji so poleg samega fotografiranja zelo hitro spoznali celotno tehniko. V današnji fotografiji pravimo temu, da smo prišli iz teme na svetlo. Pohvala avtorjem gre dejstvu, da so celoten postopek od pritiska na prožilec do obdelave in tiska naredili sami. Razstava je tako odraz njihovega pogleda na motiv, kot njihovega ostalega znanja, da so lahko pripravili celotno razstavo. Mnoge fotografije na tej razstavi smo lahko že videli preko računalniških zaslonov, vendar lahko prav tu vidimo, da fotografije v svoji barvitosti zaživijo šele natisnjene na papir. Ta razstava nam je lahko izziv za naprej, da se še bolj trudimo za samo kvaliteto fotografij in tako zopet dvignemo slovensko fotografijo na svetovno raven, kot je že bila pred dvajsetimi leti. Za ogled razstavljenih fotografij si je potrebno vzeti čas, saj le tako lahko vidimo, kaj so želeli avtorji povedat tako z motivom kot z barvami.
Za konec še skupinska fotka članov kluba (avtor: Lenart Zore)
Avtor : Maja Polenšek
Ni komentarjev:
Objavite komentar