Iz Ljubljane smo se odpeljali ob še kar spodobno zgodnji uri, spotoma v Celju zapolnili še preostale sedeže in okrepčani s Trojanskimi krofi veselo zrli dogodivščini naproti. Celoten fotoizlet, scenarij zanj je pripravil Matjaž Intihar, se je stopnjeval iz ure v uro; začeli smo nadvse umirjeno najprej v vinogradih, ki prekrivajo gričke okrog Slovenskih Konjic.
Bilo je dovolj zgodaj, da sonce še ni popilo vse rose s trav, tako so se kapljice na travnih bilkah in modrih zvončnicah (ki so vse redkejši pojav na naših travnikih) lepo lesketale. To je sicer zaneslo nekaj mokrote v naše čevlje, pa nič hudega! Marsikdo med nami se je prvič spustil med te brajde, ki so risale pestre geometrijske vzorce po Zlatem griču. Razpršili smo se po poteh, ki so se kot pajkova mreža pletle okoli vinske ceste, ki teče skozi Nacionalni park Škalce in iskali vsak svoje fotomotive - tako poznopomladne cvetlice, ki so se skrivale v ponekod še nepokošeni travi, pa suhe ostanke trtnih vitic na kovinskih žicah, ki so se pele od trte do trte in seveda sadike trt, ki so ravno začele poganjati prve lističe in že zasnutke grozdov. Prizori, ki so se nam ponujali z gričev so bili neznansko lepi, z belimi oblački na modrem nebu že kar sladkobno kičasti! Za hip si lahko predstavljamo, kako živahno bo tu jeseni, ko se bo trta šibila pod težo polnih grozdov, ki jih bodo obirale pridne roke trgačev! Bi nas zamikala tudi takšna fotodogodivščina, klubovce? Malo bi obirali, veliko bi fotkali, malo pa papali?
Oaza (avtor: Matjaž Intihar)
Trta (avtor: Helena Lovinčič)
Dve urici sta minili kot bi mignil in že smo drveli proti štejerski prestolnici, kjer smo s svojim obiskom počastili znameniti Židovski stolp, v katerem ima mariborski fotoklub svoje razstave. Tokrat je gostil fotografije vojnih motivov izraelskih fotografov. In že smo drveli naprej, proti Pohorju. Da bi zbrali svoje fotomisli in se pripravili na fotografiranje adrenalinskih športnikov na gorskih kolesih, smo najprej prisluhnili predavanju o zgodovini razvoja fotografskih aparatov - Ali so ti, ki jih imajo v rokah danes profesionalci dejansko revolucija v tehnologiji ali ne, je dogajanje v zadnjih desetletjih analiziral Matjaž Intihar. Nikonov predstavnik Peter Irman pa je za Nikonove navdušence predstavil novosti, ki jih prinaša Nikon D300. Udeležencem izleta so ponudili tudi možnost, da si za fotkanje tekme izposodijo aparate, objektive in drugo opremo, kar so nekateri z navdušenjem tudi izkoristili.
Galerija Stolp (avtor: Matjaž Intihar)
Nikkor fisheye 10.5mm in tabor tekmovalcev (avtor: Miha Črnigoj)
Vse je teklo po načrtu in čas je bil za akcijo dneva! Tisti, ki smo bili na Pohorski strmini že drugič, smo približno vedeli, kaj pričakovati. Naša fototarča je bila tokrat le najatraktivnejši del tekmovanja, to je spust po slovitem Rock and rollu, ki tudi sicer privabi največ gledalcev. Bili smo med priviligiranci - dobili smo rumene Foto Press brezrokavnike, tako smo se, z bokom ob boku s profesionalnimi fotoreporterji in kamermani, lahko zrinili ob sam rob proge. Razpršili smo se po njeni celi dolžini, nekateri smo se povzpeli s sedežnico na vrh, peš pa šli še navkreber, kjer je bila sredi temnega gozda skakalnica. Težak izziv za nas amaterje - prst kar ni mogel tako hitro ubogati na sprožilcu, da bi zajeli kolesarja v zraku, kamor se je pognal iz skakalnice pri 100 km/h! K sreči so tekmovalce ob progi pozdravljali z glasnim trobljenjem in vzkliki, ki so najavljali njegov prihod izza ovinka, da nam je kdaj pa kdaj le uspelo ujeti v objektiv celega kolesarja, ne le njegovega zadnjega kolesa ali le čelade. Svojstven izziv je bilo tudi ujeti tekmovalca v globokem jarku, v katerega se je zapodil in ob tem zaprašil celo okolico. Če nas je prvi dodobra zasul z drobnim prahom in kamenčki - letelo je v usta, oči, nos, aparat - smo bili pri naslednjem že pripravljeni – hiter stisk sprožilca, nato pa nagel zasuk v desno, da smo se izognili glavni salvi drobnih kamenčkov, ki so leteli izpod kolesa dirkača. Največ klubovcev se je na koncu nagnetlo ob najhujšem delu proge – ki je bil tlakovan z debelimi gmotami skalovja in je že lani terjal marsikateri padec. Padali so tudi letos, k sreči pa so njihova mišičasta telesa izurjena do skrajnih meja, tako je večina hitro nadaljevala pot, vsaj enega nesrečnika pa so s proge morali odnesti.
avtor: Domen Blenkuš
avtor: Anže Malovrh
avtor: Gregor Krašnja
avtor: Helena Lovinčič
avtor: Miha Črnigoj
avtor: Boštjan Traven
avtor: Anže Malovrh
avtor: Gregor Krašnja
avtor: Mirko Slak
Dirka je ponujala tako več fotoizzivov; ujeti kolesarja v zraku, v nevarnem zavoju, ležečega na tleh v oblaku prahu, nekateri pa smo se vadili tudi v sledenju »panning« in poskusili ujeti tekmovalca čim bolj ostrega pred zameglenim ozadjem. Skratka, garali smo nepretrgoma, se potili pod vročim soncem in večer pričakali dodobra utrujeni, vendar zadovoljni!
avtor: Domen Blenkuš
avtor: Boštjan Traven
Panning (avtor: Miha Črnigoj)
avtor: Mirko Slak
Zmagovalne stopničke (avtor: Matjaž Intihar)
Press e-fotografija fotografi (avtor: Matjaž Intihar)
Vendar vse to še ni bilo dovolj, manjkal nam je le še kakšen sončni zahod – tega smo spotoma ujeli na Ptuju. Z zadnjimi močmi smo zlezli še do gradu in ujeli to najstarejše slovensko mestece v objektiv, ko je zažarelo v soju pojemajočega sonca.
Ptuj (avtor: Miha Črnigoj)
Avtor : Helena Lovinčič
1 komentar:
Fajn fotke! Tudi jaz sem bila na DH-ju in je bilo super!
Objavite komentar