Polna luna, mraz in kuhano vino
Kako hudo kosi mraz po naši prelepi deželici, ni treba posebej praviti, zato boš, dragi bralec, znal ceniti naš junaški podvig v fotoobjektiv ujeti Zemljino večno sopotnico – Luno. Minuli konec tedna, ko je svetila v svoji polni krasoti in se je živo srebro spustilo daleč pod modro desetico, se nas je četica najbolj pogumnih razkropila na različne potencialne lokacije. Večina si je zamislila idilični posnetek gospe Lune skupaj s kakšno cerkvico na hribu, predvsem pa smo vedeli, da se je treba povzpeti čim više.
Davor je Luno ujel prav na zvoniku cerkve Sv. Martina v Smartnem ob savi.
Avtor: Davor Radič
Mirku je ura kazala - 11 ° C in se je na Šmarno Goro odpravil v upanju, da bo luna vzšla nad Ljubljano, pa se je krepko zmotil. »Ob nekaj čajih in medicah sem dočakal lunco. No, sreča mi res ni bila naklonjena, saj je mesto zakrila rahla meglica. Zato pa sem postal bogatejši za novo izkušnjo, saj sem ugotovil, da lune ni tako preprosto fotografirati kot se sliši. Za tolažbo sem naredil še nekaj nočnih posnetkov Ljubljane in se po dobrih dveh urah odpravil v dolino.
Avtor: Mirko Slak
Trije klubovci, Maja, Blaž in Brane pa so krenili na Limbarsko goro. Lovili so luno in okolico, objeto v mesečino. Maja in Blaž: »Na vrh smo prišli malo preden je luna vzšla, vendar so nam luno prekrivale meglice in na našo smolo ni bila dobro vidna. Potem smo se poigrali še z zahajajočim soncem in okoliškimi hribi, osvetljenimi z zadnjimi sončnimi žarki. Mraz pa je kar pritiskal, zato smo se šli pogret v gostilno s kuhanim vinom. V tem času pa je luna prišla tako visoko, da smo jo lahko brez težav fotografirali. Močno mesečino je še bolj poudaril sneg.«
Avtor: Blaž Polenšek
Avtor: Maja Polenšek
Brane pa je pod vtisom grozljivk avanturo takole popisal: »Mrzla noč, snežne poljane, polna luna, noč vampirjev. Svetleči obrazi domačinov, kuhano vino ob topli peči, česnovi stroki na steni. In nobene Sharon na oknu. Roman Polanski, Ples vampirjev.«
Avtor: Brane Žalar
Predsedniku na hrib ni treba lesti, vedno vidi dlje kot drugi. Tako je polno luno doživljal Marko: »Zimsko polno luno fotografsko spremljam že kar nakej let in zato sem poskušal poiskati kak drugačen zorni kot in ker v klubu zbiramo fotke slovenskih cerkva, sem se odločil, da oba motiva združim. Spomnil sem se idilične cerkvice na blejskem otočku in poskusil srečo. Ker je Bled na severu dodobra obdan s Karavankami sem moral kar dolgo čakati, da se je luna prikazala izza gora, pa še ugotovil sem, da je nisem čakal ravno na pravem mestu. Krepko prezeblo telo sem tako prav hitro ogrel, ko sem se v teku podal iskat boljšo lokacijo, a tudi luna je medtem kar zdrvela po nebu navzgor.«
Avtor: Marko Petrič
Ne daleč stran, pa zato kak tisočak višje, se je Luna sprehodila čez povsem drugačno pokrajino. S Pokljuke na poti proti Lipanci, kje je mraz krepko stiskal pri -13 C, se je pokazala nad obronkom mogočnih pokljuških smrek in obsijala največjo pašno planoto Zajavornik. Prav tedaj so se dvignile meglice in se v tankih slojih napotile k zasneženim stanem. Zares veličasten prizor, če bi ga znala zajeti .........
Avtor: Helena Lovinčič
Avtor : Helena Lovinčič
