četrtek, 17. julij 2008

Bolivija

Bolivija, kot si je nisem mogel niti v sanjah predstavljati! Jezero Titicaca, plaža Copacabana, La Paz, Potosi, slano jezero Uyuni in naprej proti Čilu, vse to je na nadmorski višini med 3500 in 5000 metri, polno kontrastov in predvsem dogodivščin.



La Paz, najviše ležeča prestolnica na svetu, ki zaseda celotno votlino in obrežja štiritisočakov, ki ga obkrožajo. Ljudje so prijazni, potomci indijancev, ki jih je v Boliviji cca. 70%. Neradi se fotografirajo, predvsem ženske, ki ob pogledu na fotoaparat takoj spustijo glavo, da se ne vidi obraz, ki se skriva v senci klobuka. Ob nakupu pri njih se takoj spremenijo in fotkanje je dovoljeno. (avtor: Davor Lovinčič)



Najbolj znana cesta smrti je nedaleč od La Paza. Spustili smo se v meglo oz. oblake, drveli mimo skal, slapov, križev in prepadov, ki smo jih samo občasno opazili, prekolesarili 60 km in se spustili 3000 m nižje v dolino. (avtor: Davor Lovinčič)



Ob cesti so vidne sledi avtobusov, tovarnjakov, ki so jih ti pustili za sabo, ko so pohiteli po krajšnici v dolino. (avtor: Davor Lovinčič)



La Paz je ponosen tudi na svoje bojevnice, ki enakopravno nastopajo in zmagujejo v profesionalnih bojih v ringu ter so ponos mnogim indijankam vseh starosti, ki jih bodrijo v dvorani. (avtor: Davor Lovinčič)



Potosi, mesto rudarjev, srebra in silikoze. Na višini 4500 m smo se vlekli skozi rove rudnika, tudi plezali in prišli do mladeniča, ki je pravkar končal svoj šiht. (avtor: Davor Lovinčič)



Odpad vlakov, ki so povezovali Bolivijo in Čile je prva točka tridnevnega potovanja po jugozahodu Bolivije. (avtor: Davor Lovinčič)



Slano jezero Uyuni, neskončna belina, plavo nebo in neskončne zaloge soli. Je fotografski raj in mesto teptanja popotnikov. Vodič po navodilih fotografa zagrozi, stopi na poredneže in potem na jezeru ostane samoše teman madež, kot opozorilo ostalim. (avtor: Davor Lovinčič)



Kaktus, sonce in modro nebo na otoku kaktusov sredi slanega jezera. (avtor: Davor Lovinčič)



Pokrajina posuta z vulkani je vse bolj barvita, kar še bolj poudarja modrina neba. (avtor: Davor Lovinčič)



Plamence sem si zmeraj predstavljal v tropih, pod palmami, vendar je Bolivija, dežela mraza in vetra, njihova domovina, kjer gnezdijo. Vsa sreča za plamence, zaradi visoke koncentracije različnih soli, voda v jezeru ne zmrzne tudi pri – 20 stupinj. (avtor: Davor Lovinčič)



Veter se je sredi puščave poigral s skalo in izklesal drevo. (avtor: Davor Lovinčič)



Najbolj mrzlo je bilo v Laguni Colorado, kjer smo v hotelu jedli v rokavicah in kapah na glavi. To je edino mesto na poti, kjer nas je tudi čez dan zeblo in glavoboli so med nami bili kar pogosti. (avtor: Davor Lovinčič)



Najvišje ležeči gejzirji na svetu na jutranjem soncu na višini nekaj manj kot 5000 metrov. (avtor: Davor Lovinčič)



Nekaj sto metrov nižje v prirejenih toplicah smo pogreli svoje kosti in se čutili kot prerojeni, mraz, ki je bil krepko pod ničlo smo pustili za sabo. (avtor: Davor Lovinčič)



Dalijeva puščava, še zmeraj se ne ve ali je Dalija navdihnila puščava ali pa je nastala na osnovi njegovih iluzij. (avtor: Davor Lovinčič)



Jezero Laguna Verde z enkratnimi odsevi in strupeno peno, ki jo obkroža. Vodič pravi, da je v vodi in peni veliko arzena, svinca in bakra. (avtor: Davor Lovinčič)



Na meji v avtobusu. Veselimo se, ne bo več mraza, pred nami je krajša pot v Čile in potem dolga 23 urna vožnja v Santiago. (avtor: Davor Lovinčič)


Avtor : Davor Lovinčič

1 komentar:

Bojan1512 pravi ...

Davor, zelo zanimiva fotoreportaža. Bo treba po tvojih stopinjah in na lastne oči podoživeti te prizore.

Bojan