Večerni potep po Ljubljani

V klubu je mrtvilo. Skoraj vsi so nekam odšli. Nekateri so v Maroku, drugi najbrž na morju, tretji pa bog ve kje. Nekaj pa nas je vseeno še doma. Da razbijemo to dolgočasje, samo se dogovorili za večerno fotkanje po Ljubljani. Trajalo je sicer cel teden, da smo se uskladili, pa vendar.



Foto: David Oitzl


Foto: Sanda Žuvela Fajfarič


Foto: Drago Videmšek

V torek zvečer smo se pri našem ljubem pesniku zbrali dedi Drago z vnukom, Sanda, Luka, Stanko in David. Najprej nas je pot zanesla preko tržnice, ki je bila seveda že zaprta, potem pa čez Tromostovje, po Wolfovi na Cankarjevo nabrežje in spet nazaj na Tromostovje. No tako hitro le ni šlo. Vmes smo se trudili ujeti večerni utrip naše prestolnice v fotografske objektive, se izgubljali, čakali in klepetali. Od svetlobe, ki na začetku ni bila za nikamor, smo dočakali tiste magične pol urice, ko sonce zaide in se nebo obarva v globoko modro barvo.

Foto: David Oitzl


Foto: Sanda Žuvela Fajfarič


Foto: Drago Videmšek

Potem pa je prišla noč. Izvlekli smo bliskavice in strašili mimoidoče. Skupaj smo ugotovili, da je pri nas sila nenavadno, če želiš v objektiv ujeti naključne mimoidoče. Ko smo kamere prislonili k očesu, so se vsi zaustavljali, umikali iz kadra, mi pa ravno tega nismo želeli. Marsikdo pa nas je
gledal kot deveto čudo s stativi in bliskavicami.


Foto: David Oitzl


Foto: Sanda Žuvela Fajfarič


Foto: Drago Videmšek

Proti enajsti zvečer smo sklenili da je dovolj in si privoščili eno hladno pivo. Seveda smo šli v najbližji lokal v tistem trenutku in popili najdražje pivo v mestu. Sanda pa najdražjo vodo, jo je srkala prav počasi. Razšli smo se z obljubo, da se spet enkrat zberemo in ponovimo.

Avtor: David Oitzl