sreda, 30. julij 2008

Čile

Presenečeno opažam, da ljudje po cesti hodijo v majicah s kratkimi rokavi. Smejijo se, toplo je. To je Čile, oaza San Pedro de Atacama in na nekaj več kot 2000 m nad morjem je pravi toplotni raj. Razlika s sosednjo Bolivijo je več kot očitna, dežela je bolj bogata, veliko modernih avtov in predvsem pravo turistično mesto polno turistov iz celega sveta. Puščava Atacama nekako predstavlja nadaljevanje tistega, kar smo videli na Bolivijski planoti. V resnici je ta del Čila bil do pred 130 leti del Bolivije, ki so ga čilenci nasilno odvzeli. Pokrajina je zelo bogata z minerali, še bolj čudoviti pa so njeni razgledi. Pravijo, da je to najlepši del Čila. Dolina lune, kanjoni, sipine, lagune v slanem jezeru, opazovanje zvezd, izleti na vulkane, ki se nizajo vzdolž zahodne meje puščave.

Puščava Atakama je eden od najbolj idealnih delov sveta za opazovanje zvezd. V zraku ni vlage, letno pade 15 ml dežja, vidljivost je terej čudovita. Poleg največjega očesnega teleskopa gradijo novega na osnovi radijskih valov. Omogočili so nam opazovanje skozi sedem očesnih teleskopov, tisti ki sliko obdelujejo računalniško so rezervirani samo za znanstvenike. Po dveh urah razlage na prostem pri temperaturi nekaj stopinj pod ničlo in rahlem vetru smo vsi zgubili voljo do fotkanja zvezd. Zeblo nas je več kot kadar koli prej.


Foto D. Lovinčič

Na konjih smo jahali skozi filmsko sotesko proti Dolini mrtvih.


Foto D. Lovinčič

Jahanje in fotkanje je prava umetnost. V trenutku fotkanja konj čuti, da ni pravega nadzora in odgalopira po svoje.


Foto D. Lovinčič

Na fotki strmina ni videti tako huda kot je v resnici. Monj konj se odločil za veleslalomski spust in te tako prikrajšal za adrenalinski užitek.


Foto H. Lovinčič

Za Dolino mrtvih je puščava Atakama, na zahodu vulkana, ki mejita z Bolivijo.


Foto D. Lovinčič

Popoldne smo jo skozi drugi del Doline mrtvih mahnili peš proti Dolini lune.


Foto H. Lovinčič

Prihod na razgledno točko, od koder smo opazovali zahajanje sonca.


Foto H. Lovinčič

Dolina lune, planota, ki po barvi in pokrajini daje videz lune.


Foto D. Lovinčič

Severneje leži kanjon s toplimi vrelci, voda okrog 35 stopinj.


Foto D. Lovinčič

Nova naselja okrog San Pedra rastejo kot gobe po dežju kar zaostruje stisko z vodo. Pred nekaj leti so vodo črpali iz 30 metrov globine, danes pa jo iščejo že pri 130 metrih.


Foto D. Lovinčič

Zahodno je puščava omejena z nizom vulkanov. Na posnetku je vulkan Licancabur, visok 5916 metrov, za njim pa Lascar 5592 m, ki je trenutno edino aktivni vulkan okrog San Pedra.


Foto D. Lovinčič

V San Pedru je cerkveni praznik.


Foto H. Lovinčič

Santiago je veliko moderno mesto.


Foto H. Lovinčič

Še zadnji pozdrav z vrha gore nad Santijagom in naša prošnja Devici Mariji za varno pot domov.


Foto D. Lovinčič

Avtor : Davor Lovinčič


3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Še najbolj bi me zanimal tisti del s teleskopi. A ste bili prav na VLTju al kaj?

Anonimni pravi ...

UUUU, mene pa je najbolj pritegnila tista slika v vodi. Lepo

Klub e-Fotografija pravi ...

VLT je precej stran od San Pedra, kakšnik cca 500 km in je dostop omogočen samo znanstvenikom.

več o tem na: http://www.quasarchile.cl/
oziroma o najinem izletu: http://spaceobs.com/

lp Davor