Razvil je svoj prepoznavni stil, s študijo čustev, posebnosti parov, njihovih želja in značajev, na fotografijo vtisne izraze trenutka, izpovedi, pa tudi širšega okolja, ki ga pogosto za vsak par izbira sam, saj je za poročno fotografijo pomemben tudi širši ambient. Za zajem detajlov in hkrati širšega okolja sta potrebna dva fotografa, zato delata skupaj z ženo Natašo. Najraje uporablja širokokotni objektiv, prisega na fiksne objektive, širokokotni 14 mm, 85 mm za detajle, včasih, predvsem na odprtem tudi do 200 mm. Bliskavici se raje izogne, ker s tem izgubi 3D – globino. Raje izbira visok ISO, od 1600 do 3200. Povedal nam je tudi, da fotografira v načinu prednosti zaslonke, kadar pa le mora uporabiti bliskavico preide na način ročnih nastavitev. Horvat je fotograf samouk, s fotografijo se je pričel ukvarjati povsem ljubiteljsko, zdaj mu to delo daje kruh vsakdanji. Ne glede na to, da ima za vsak projekt, to je poroko, že v naprej izdelan natančen scenarij, načrt, predvidevanje situacij, pa kot pravi, je kar 95% vseh okoliščin za fotografa neugodnih. To je od svetlobe do prostora in nenazadnje samih akterjev, ki pa od njega pričakujejo najboljše. Zato kot rešilno bilko lahko še vedno pokliče na pomoč starodavno in neštetokrat preizkušeno zagotovilo za dober posnetek: »Hej, vidva, zdej se pa kušnta!«
Avtor:Alan Orlič
Avtor:Alan Orlič

Avtor: Davor Lovinčič
Avtor:Alan Orlič

Avtor: Davor Lovinčič

Avtor: Davor Lovinčič
Avtor : Helena Lovinčič
Ni komentarjev:
Objavite komentar